Nasproti otoka Paga je gora Velebit , ki se razteza 145 km vzdolž jadranske obale in je tudi najdaljša hrvaška gora. Velebit je po nadmorski višini četrta gora na Hrvaškem, najvišji vrh Vaganski vrh pa je visok 1757 metrov. Gora Velebit je zavarovano območje, ki je razglašeno za naravni park, znotraj katerega sta dva narodna parka, Severni Velebit in Paklenica. Velebit je znan po zelo raznolikem rastlinstvu in živalstvu, med katerim najbolj izstopa endemična vrsta, imenovana velebitska degenija, ki jo lahko vidimo tudi na hrvaških kovancih. Velebit je naravni habitat planinskega orla in različnih vrst sov. Specifične geomorfološke lastnosti te gore so bile naklonjene razvoju različnih speleoloških objektov, kot sta Cerovačka jama ali paleontološki spomenik narave, imenovan Velnačka glavica. Poleg neokrnjene narave, čudovite pokrajine in zanimivega rastlinstva in živalstva je Velebit znan tudi po številnih legendah in je pomemben del ljudskega izročila in kulturne dediščine. O Velebitu na primer govori prvi hrvaški roman Planine, ki ga je v 16. stoletju napisal hrvaški pisatelj Petar Zoranić.